Predstavitev gledališke sezone 2009/2010
Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem se počasi izteka ustvarjalno in uspešno gledališko leto. Z veseljem in zanosom pričakujemo novo sezono, ki jo bomo soustvarjali stalni člani umetniškega in tehničnega ansambla skupaj z novimi avtorji pod umetniškim vodstvom Barbare Hieng Samobor.
V letu 2008 si je naše predstave – odigrali smo jih 458 – ogledalo 101.470 gledalcev (da smo spet prestopili magično številko, je v tem času zgovoren podatek in hkrati velika spodbuda za nadaljnje delo). Tudi v naslednji sezoni si želimo doseči podobne številke. Prizadevamo si ohraniti zadovoljno in zvesto občinstvo predvsem v dvoranah MGL in seveda uspešno sodelovati na gostovanjih oz. festivalih doma in v tujini (Beograd, Brno, Sarajevo, Zagreb, Atene ...).
REPERTOAR 2009/2010
Gledališka sezona 2009/2010 prinaša 12 novosti: šest premier na velikem odru, tri na Mali sceni in tri koprodukcije. V lastni produkciji bomo uprizorili dve deli domačih avtorjev, tri besedila bodo krstno uprizorjena, tri uprizoritve pa bodo prve slovenske. Koprodukcije bodo vse krstno uprizorile dela slovenskih avtorjev.
Gledališko sezono bomo začeli septembra s premiero tragedije Cenci, ki temelji na resnični zgodbi iz leta 1599. Pripoved o koncu rimske družine je velikemu pesniku Percyju Bysshu Shelleyju navdihnil renesančni portret grofove mlade hčere in žrtve Beatrice. Prvo slovensko uprizoritev besedila v prevodu Srečka Fišerja bo režiral Diego de Brea.
Oktobra bomo krstno uprizorili črno komedijo Reklame, seks in požrtija avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča. Ugledni dramatik, režiser in profesor na AGRFT je ustvaril svojo novo igro posebej za Mestno gledališče ljubljansko. Prikaz popolne praznosti in abotnosti nekega segmenta sodobne družbe je pisan v slogu, ki omogoča oziroma narekuje dinamične komedijske obrate, v razvoju igre pa tudi ostre vsebinske poudarke.
Tretja premiera sezone bo prva slovenska uprizoritev enega najuspešnejših sodobnih mjuziklov Pomladno prebujenje avtorjev Stevna Saterja in Duncana Sheika, ki je takoj po broadwayski premieri osvojil tako gledalce kot kritike, leta 2007 je namreč prejel osem nagrad tony. Prodorna glasbena uspešnica je nastala na podlagi znamenite »otroške tragedije«, v kateri je Frank Wedekind leta 1891 kritiziral licemerno meščansko moralo ob prelomu stoletja. Nadgrajeno Wedekindovo izhodiščno besedilo z izjemnimi pesmimi, ki jih odlikujejo izpovedno drzna besedila in sugestiven rokovski zven bo režiral Sebastijan Horvat, glasbeni vodja pa bo Drago Ivanuša. Prevajalca sta Jakob Jaša Kenda in Gaja Lužnik Ivanuša.
Februarja 2010 bomo premierno uprizorili komedijo Bertolta Brechta Bobni v noči, ki duhovito pikro izriše zgodbo malih ljudi na veliki freski monumentalnih zgodovinskih premikov. Z mojstrskim prepletanjem intimnih pretresov in podrhtavanjem tal ob uličnih nemirih se ne pozabava zgolj s človeško zaverovanostjo v lastno usodo in s tem usodno zaslepljenostjo ob globalnih spremembah, temveč postavi pod vprašaj tudi samo gledališko konvencijo. S Kleistovo nagrado ovenčano zgodnje Brechtovo delo v prevodu Boruta Trekmana bo režiral Matjaž Pograjc.
Krstno uprizoritev bo marca doživela drama hrvaškega dramatika in dramaturga Ivorja Martinića Drama o Mirjani in tistih okrog nje. Glavne odlike pisanja mladega avtorja so psihološko natančno izdelani liki, življenjski dialogi, blaga ironija ter zanimivi in sveži dramaturški prijemi. Njegova dela so v nekaj letih vzbudila pozornost ne samo doma, temveč tudi na festivalih v tujini in mu prinesla že več nagrad. Besedilo v prevodu Alje Predan bo režiral Dušan Jovanović.
Sezono bomo na velikem odru končali aprila s klasično Molièrovo komedijo Skopuh v prevodu Aleša Bergerja in režiji Borisa Kobala. Molièra sta pri pisanju te duhovite in na trenutke kar malo srhljive komedije navdihovala Plavtova Aulularia ali Komedija o loncu in lik Pantaloneja iz italijanske commedie dell'arte. Skopuh je napisan v prozi in v Molièrovem času verjetno ravno zato ni bil sprejet s preveliko naklonjenostjo, saj je bilo občinstvo vajeno uprizoritev v verzih, danes pa je ta komedija nravi ob Tartuffu najpogosteje uprizarjano Molièrovo delo.
Na Mali sceni bo oktobra premiera drame Edwarda Albeeja Občutljivo ravnovesje v prevodu Alenke Klabus Vesel. Gre za eno odličnih Albeejevih variacij na isto ali podobno temo. Besedilo, ki tenkočutno secira zagatno družinsko situacijo in je prejelo Pultizerjevo nagrado, bo režiral Zvone Šedlbauer. Govori o razpadu sna o družbi, ki naj bi temeljila na človečnosti. Igra vključuje manj elementov absurda kot nekatera druga dela tega avtorja, a je po drugi strani polna surrealističnih sledi, kar jo žlahtni in razširja v vsebinskih poudarkih.
Sledi februarska premiera v okviru repertoarja Male scene, prva slovenska uprizoritev drame Conorja McPhersona Sijoče mesto v prevodu Alenke Klabus Vesel in režiji Luke Martina Škofa. Conor McPherson je avtor desetih gledaliških iger (najznamenitejša med njimi je Jez), soavtor treh filmov, dobitnik mnogih nagrad. Po hudi zdravstveni in osebni krizi ter daljšem ustvarjalnem premoru se je leta 2005 vrnil z dramo Sijoče mesto, ki ohranja vsaj dva od najbolj značilnih elementov njegovega pisanja: sočutje in odprtost.
Zadnja premiera na Mali sceni bo krstna uprizoritev igre za pet igralk s prologom in epilogom 5fantkov.si v Studiu. Besedilo Simone Semenič, ki je na letošnjem Tednu slovenske drame prejelo Grumovo nagrado, bo režiral Jure Novak. Avtorica se s pričujočo igro dokončno uvršča med najradikalnejše in posledično najzanimivejše sodobne slovenske dramatike.
Tudi v naslednji sezoni bomo sodelovali z neinstitucionalnimi kulturnimi društvi oz. zavodi. Poleg lastnih uprizoritev bomo premierno uprizorili še tri koprodukcije.
Septembra bomo v koprodukciji z E. P. I. centrom premierno uprizorili niz grenko-sladkih prizorčkov Balade za vsakdanjo rabo avtorja in režiserja Andreja Jusa.
Decembra sledi krstna uprizoritev monodrame Skok iz kože avtorja Petra Rezmana. Zbirka novel Skok iz kože je prejela nagrado fabula 2009. Uprizoritev bo nastala v koprodukciji z Gledališčem Glej.
Dramski prvenec Gregorja Fona Pes, pizda in peder v režiji Primoža Ekarta bomo krstno uprizorili maja 2010 v koprodukciji z Imaginarnim. Besedilo je bilo nominirano za Grumovo nagrado na 38. Tednu slovenske drame 2008.
ABONMA 2009/2010
Že tradicionalno se sezona začenja in končuje z vpisom abonmajev. Vpis abonmajev 2009/2010 bo potekal spomladi (od 20. do 26. maja in od 10. do 17. junija) in jeseni (od 1. do 11. septembra in od 5. do 9. oktobra).
Abonmaji MGL vključujejo šest predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni.
Abonma Nika vključuje kar deset predstav na velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. V letošnji Abonma Nika smo poleg lastnih uprizoritev vključili tudi gostovanja Gledališča Koper, SNG Nova Gorica, Drame SNG Maribor in SLG Celje. Naročniki Dnevnika, Nedeljskega dnevnika in Hopla imajo pri Abonmaju Nika poseben popust.
Vsi abonenti MGL si lahko poleg predstav na velikem odru ogledajo eno dodatno predstavo na Mali sceni. Izbirajo lahko med novimi uprizoritvami sezone 2009/2010, ponovitvami iz prejšnjih sezon in nekaterimi koprodukcijami.
V gledališki sezoni 2008/2009 smo vpisali rekordno število, kar 6.642 abonentov, od tega 878 dijakov in 1.102 študentov. V sezoni 2007/2008 smo imeli 6.068 abonentov, od tega 714 dijakov in 1.081 študentov. V letu 2006/2007 smo imeli 5.830 abonentov.
Od gledališke sezone 2005/2006 pa do 2008/2009 je število abonentov naraslo za kar 1.084. Raste tudi zanimanje dijakov in študentov za predstave MGL, saj se številka počasi, a vztrajno viša.
NAGRADE V GLEDALIŠKI SEZONI 2008/2009
Dnevnikova nagrada 2008 za naslovno vlogo v Loliti Vladimirja Nabokova
Žlahtni komedijant na Dnevih komedije v Celju 2009
Žlahtna komedija po izboru občinstva na Dnevih komedije v Celju 2009
Odličje Marija Vera, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije 2009 za življenjsko delo
Nagrada občinstva na 39. Tednu slovenske drame v Kranju
Nagrada žirije za glasbenogledališko virtuoznost na Teatarfestu 2009 v Sarajevu
KNJIŽNICA MGL
Knjižnica MGL je lani doživela nekaj prelomnic. Obeležili smo njeno 50-letnico, ji prenovili vizualno podobo ter izdali troje zvrstno in konceptualno različnih knjig, s katerimi smo med drugim želeli razširiti krog svojih bralcev.
Slednje nam je uspelo predvsem z zbirko prigodniške poezije Mile Kačič. Knjiga je kljub visoki nakladi pošla v pičlih nekaj mesecih, povpraševanje po iskrivih in ljubeznivih Prigodnicah, ki jih je priljubljena igralka in pesnica ob različnih slovesnih priložnostih pisala svojim kolegom in prijateljem, pa ni pojenjalo, zato smo jih letos ponatisnili.
Z veseljem napovedujemo tudi izid dveh novih del, s katerima bomo razširili našo ponudbo.
Hrvaška dramatičarka Ivana Sajko v knjigi K norosti (in revoluciji), ki bo izšla v prevodu Đurđe Strsoglavec, analizira diskurze norosti. Tiste seveda, ki je povezana z ustvarjanjem; slednje razume kot izstop iz reda v kaos, iz normalnosti v norost, iz sistema v revolucijo.
Portugalski plesni teoretik André Lepecki v delu Izčrpavajoči ples, ki ga prevaja Aleksandra Rekar, na podlagi primerov iz sodobne plesne prakse raziskuje stališče, da je nova generacija koreografov postavila ples na preizkušnjo z radikalnim izčrpanjem samega koncepta giba.
Vabimo torej k branju sodobnih, idejno prodornih in slogovno samosvojih teoretskih besedil.
Petra Pogorevc,
urednica Knjižnice MGL
UPOKOJENI IN NOVI ČLANI MGL
V iztekajoči se sezoni sta se upokojili dolgoletni članici MGL Majda Grbac in Ljerka Belak, zaposlilo pa se je nekaj mladih igralcev: Jure Henigman, Ana Dolinar, Tjaša Železnik in Domen Valič. V naslednjih mesecih se nam bosta pridružila še Jurij Drevenšek in Nika Rozman.
DNEVNIKOVA NAGRADA
Tradicija veleva, da Dnevnik po prvi premieri podeli nagrado (tokrat že enaindvajsetič) najboljši ustvarjalki oz. najboljšemu ustvarjalcu v pretekli sezoni. Uprizoritve gledališke sezone 2007/2008 je ocenjevala komisija v sestavi Tanja Lesničar-Pučko (predsednica), Egon Bavčer in Nada Drofenik.
Dnevnikova komisija je soglasno odločila, da je v pretekli sezoni igralsko najbolj izstopala Iva Krajnc v naslovni vlogi Lolite v predstavi po istoimenskem romanu Vladimirja Nabokova.