Knjižnica MGL

Med platnicami drobne knjige, ki je v izvirniku prvič izšla leta 1999 pri francoski založbi Minuit, so zbrani vsi daljši intervjuji, ki jih je kultni francoski dramatik in pisatelj Bernard-Marie Koltès dal za tisk. Zajemajo kratko in plodno obdobje med letoma 1983 in 1989, torej od Koltèsovih prvih sodelovanj z režiserjem Patriceom Chéreaujem, ki je na odru krstil številne njegove drame, do njegove prezgodnje smrti zaradi aidsa. Knjiga se – kot je zapisal Alain Prique, eden Koltèsovih spraševalcev – bere kot avtorjeva nehotena avtobiografija; četudi besedila v njej niso izključno njegova, jih je vendarle vsa pregledal in po potrebi tudi dopolnil. Knjigo je prevedla Suzana Koncut, spremno besedo pa je napisal režiser Ivica Buljan, ki se je na Slovenskem doslej podpisal pod največ režij Koltèsovih iger.

Slovenska gledališka umetnost se v zadnjih letih vse bolj pluralizira s pristopi, ki niso več vezani zgolj na režiserja ali režiserko kot ultimativnega avtorja uprizoritve. Snovalne prakse, avtorski projekti in dokumentarni pristopi so prodrli na največje odre v Sloveniji in se postavili ob bok dramskemu gledališču. Gledališka umetnost je tesno povezana s hitro spreminjajočim se svetom in družbo, zato neprestano išče nove načine vstopanja v dialog
z občinstvom. Presega konvencije, ustvarja nove produkcijske modele in postaja izrazito multidisciplinarna. V tem vrtincu se oblikujejo tudi umetnice in umetniki, s katerimi sta dramaturga Tery Žeželj in Jaka Smerkolj Simoneti spregovorila o teh novih obrazih režije. Kako danes misliti režijo? Kako opredeliti njeno področje delovanja na presečišču različnih polj? Kako razumeti vlogo osebe, ki prevzame to danes porozno funkcijo? Obrazi režije bodo zbirka intervjujev, dokument ustvarjalne prakse, poskus ubeseditve mnogotere narave sodobne slovenske gledališke režije.

Hrvaška filozofinja in teatrologinja Agata Juniku vzporedno razvija teatro-bio-grafiji hrvaškega performerja Damirja Bartola Indoša in slovenskega režiserja Dragana Živadinova. Osrednja pojma – sveto in ludično – v prvih dveh poglavjih definira ob pregledu konceptov s filozofsko-antropološke in antropološko-teatrološke perspektive, zatem ponazori njuno uporabo na primeru nekaterih vplivnih gledaliških poetik 20. stoletja, nazadnje pa ju izolira in interpretira kot elementa v gledaliških praksah obeh avtorjev. Fokus tretjega poglavja je politično – tako glede na politični potencial svetega in ludičnega kot glede na obravnavana umetniška opusa. Nevsakdanja knjiga, ki jo je v slovenščino prevedla Aleksandra Rekar, spremno besedo k njej pa je napisal teatrolog Aldo Milohnić, je poskus komplementarne dopolnitve dosedanjih, strožje teatroloških uvidov v umetniške prakse Indoša in Živadinova.

Potem ko je nehal objavljati gledališke kritike, je dramaturg in teatrolog Blaž Lukan med drugim napisal številna krajša besedila o gledališču, performansu in plesu, v katerih se je odzival na sprotno, zlasti mlado in najmlajšo domačo (ter delno tujo) gledališko produkcijo.

Knjiga igralke Nataše Burger spregovori o igri in igralstvu kot (po)klicu tistega notranjega glasu, ki se oglaša že v otroštvu vsakega izmed nas in nas nagovarja, da vstopimo v igro življenja.

Prevedla Jedrt Maležič

Knjiga Moč igralca mednarodno priznane ameriške učiteljice igre Ivane Chubbuck predstavlja novo smer v igralskih tehnikah 21. stoletja ter postavlja nov mejnik v gledališkem in filmskem ustvarjanju.

Knjiga dramaturginje in kritičarke Zale Dobovšek je nastala na podlagi njene doktorske disertacije z naslovom Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih 20. stoletja. 

Eseji o komediji so tako kratek pregled razvoja komedije kot literarne zvrsti kot tudi vpogled v temeljna teoretična vprašanja, povezana z njenim položajem v družbi.

Zbornik razprav Drama, tekst, pisava 2 nadaljuje serijo teoretskih preizpraševanj o mutacijah (ne več) dramske pisave, gledališča in uprizoritvenih umetnosti, ki jih je pred trinajstimi leti zastavila prva knjiga, posvečena besedilnemu v sodobnem gledališču. V knjigi Drama, tekst, pisava smo si namreč leta 2008 prizadevali dokumentirati, uokviriti, raziskati in premisliti širok spekter dejstev oziroma strategij, ki so prispevale k razširitvi samega pojma dramskega besedila, posledično pa tudi celotnega teritorija gledališča in sodobnih scenskih umetnosti.

Knjiga Zakaj gledališče. Kriza in prenova nemškega kritika, novinarja in urednika Jakoba Haynerja je izšla marca 2020, tik preden je tudi Evropo zajela epidemija covida-19.