Paberki
Dušan Jovanović
Knjižnica MGL (123)
1996
Knjiga Paberki vsebuje eseje Dušana Jovanovića, ki so nastajali kot avtorefleksivni zapisi, kot jih je avtorju diktirala njegova umetniška praksa, vendar tako, da so nenehoma tudi že podirali ali presegali njene zgolj estetske meje.
Andrej Inkret, ki je napisal spremno besedo z naslovom Zakaj je avtorefleksija nujna, piše o dvojni zgodbi, ki se linearno vleče skozi vso Jovanovićevo razmišljanje. Prva raven zgodbe razkriva avtorjeve strukture in koncepte, obenem tudi motive njegovih gledaliških uprizoritev. V prevladujoči meri pa zgodba govori o avtorjevi občutljivosti, o njegovem posebnem razumevanju in razmerju do objektivnega sveta. Osrednja postavka njegovih misli je, da svet ostaja neprizanesljiv in kot tak močnejši od individuuma, vendar se človek ne sme odpovedati svojemu subjektivnemu angažmaju.
V Paberkih imamo zbranih vrsto določnih in podrobnih pričevanj o tem, kako so nastajale in kaj naj bi pomenile predstave, ki so zaslovele v slovenskem in širšem gledališkem prostoru. Nič manj pomembno od gledaliških vprašanj pa ni v Paberkih splošno referenčno gradivo – med njimi še posebej avtobiografska refleksija Kaj sem zdaj? –kot tudi neredko prav pretresljiva serija »vidnih in nevidnih« obrazov avtorjevih umetniških tovarišev v poglavju Vidno in nevidno.
Jovanović skozi svoje eseje v knjigi pripoveduje moderno zgodbo tipičnega umetnika intelektualca, ki ve, da iluzije niso več dovoljene, da lahko kakršnokoli religioznost in utopijo utemeljuje le na dvomu ali vsaj na metodični samosprašujoči se misli.
Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si
Cena: 6,30 €
Knjiga Paberki vsebuje eseje Dušana Jovanovića, ki so nastajali kot avtorefleksivni zapisi, kot jih je avtorju diktirala njegova umetniška praksa, vendar tako, da so nenehoma tudi že podirali ali presegali njene zgolj estetske meje.
Andrej Inkret, ki je napisal spremno besedo z naslovom Zakaj je avtorefleksija nujna, piše o dvojni zgodbi, ki se linearno vleče skozi vso Jovanovićevo razmišljanje. Prva raven zgodbe razkriva avtorjeve strukture in koncepte, obenem tudi motive njegovih gledaliških uprizoritev. V prevladujoči meri pa zgodba govori o avtorjevi občutljivosti, o njegovem posebnem razumevanju in razmerju do objektivnega sveta. Osrednja postavka njegovih misli je, da svet ostaja neprizanesljiv in kot tak močnejši od individuuma, vendar se človek ne sme odpovedati svojemu subjektivnemu angažmaju.
V Paberkih imamo zbranih vrsto določnih in podrobnih pričevanj o tem, kako so nastajale in kaj naj bi pomenile predstave, ki so zaslovele v slovenskem in širšem gledališkem prostoru. Nič manj pomembno od gledaliških vprašanj pa ni v Paberkih splošno referenčno gradivo – med njimi še posebej avtobiografska refleksija Kaj sem zdaj? –kot tudi neredko prav pretresljiva serija »vidnih in nevidnih« obrazov avtorjevih umetniških tovarišev v poglavju Vidno in nevidno.
Jovanović skozi svoje eseje v knjigi pripoveduje moderno zgodbo tipičnega umetnika intelektualca, ki ve, da iluzije niso več dovoljene, da lahko kakršnokoli religioznost in utopijo utemeljuje le na dvomu ali vsaj na metodični samosprašujoči se misli.
Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si
Cena: 6,30 €