Pojdi na vsebino

Knjižnica MGL

Filter MGL knjižnice s spustnim menijem in potrditvenim poljem
Ponastavi

V živo

Philip Auslander

Knjižnica MGL (146)

2007

Ameriški teoretik Philip Auslander v knjigi V živo: Uprizarjanje v mediatizirani kulturi, katere druga, dopolnjena izdaja je v prevodu Aleksandre Rekar izšla kot 146. zvezek zbirke Knjižnica MGL, izprašuje ontološki status uprizarjanja v živo za občinstvo v sodobni družbi, ki ji vladajo množični mediji in v kateri televizija ne predstavlja zgolj enega izmed obstoječih diskurzov, temveč je postala elementarni in določujoči element naše kulturne ureditve.

Ranljivo telo teksta in odra

Tomaž Toporišič

Knjižnica MGL (145)

2007

V Knjižnici MGL je izšla nova knjiga dr. Tomaža Toporišiča Ranljivo telo teksta in odra. Podlaga tega izvirnega teoretskega dela je doktorska disertacija Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja, ki jo je avtor novembra lani zagovarjal na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Biti z igro

Mile Korun

Knjižnica MGL (144)

2007

Vemo - in o tem že dolgo ni več nikakršnih dvomov - da je Mile Korun po vokaciji in talentu, predvsem pa po udejanjenih kazalcih svojega obsežnega ustvarjalnega opusa v prvi vrsti eminentno gledališki režiser. 

Javno uprizarjanje: Eseji o gledališču našega časa

Janelle Reinelt

Knjižnica MGL (143)

2006

Profesorico Janelle Reinelt najbolje poznamo po njenem delu s področja britanskega gledališča po letu 1950, kjer je mednarodno priznana kot vodilna avtoriteta za sodobno britansko politično gledališče kot tudi za številne vodilne britanske dramatike tega obdobja, kakršni so David Edgar, Caryl Churchill, Edward Bond in Howard Brenton.

Rabe sočutja

Igor Lampret

Knjižnica MGL (142)

2006

Pričujoči dramaturški eseji so nastali kot spremne besede k posameznim uprizoritvam. So tematiziran izbor različnih dolžin in kakovosti, ki pa se vseeno dotikajo širših tem, povezanih s tenko rdečo nitjo, ki priča, da jih je pisala ista roka. Zato so tudi pričevanje o neposrednih dramaturških praksah, katerih kilometrina je v skoraj štirih desetletjih presegla več kot sto uprizoritev. Pri večini uprizoritev sem delal kot dramaturg, zato so ti zapisi najprej poročila o lastnem branju, ki pa ves čas nagovarjajo tudi druga "branja", s katerimi skušajo vzpostaviti dialog. Nagovarjajo jih tam, kjer se mi je zdelo, da bi se nam odrsko dogajanje lahko še posebej vtisnilo v spomin in se navezalo na čas, ki ga živimo.

Papirnati kanu

Eugenio Barba

Knjižnica MGL (141)

2005

Izredna moč volje in pogum sta morala biti potrebna, da se je fant iz južne Italije, ki ga je gledališče očaralo že v otroštvu, konec petdesetih let prejšnjega stoletja odtrgal od vojaškega urjenja in odšel proti severu, in sicer vse do Norveške, kjer ga je naprej čakalo trdo življenje nekvalificiranega delavca, nato pa je krenil svoji strasti naproti in se v poststalinistični Poljski leta 1960 znašel na varšavski gledališki akademiji.

Navzven – navznoter

Ifigenija Simonović

Knjižnica MGL (140)

2005

Po četrt stoletja se je Ifigenija vrnila v Ljubljano. Brez Veseljka, ki mu je poljubljala veke in objemala hladno belo telo, ko je odhajala iz njega živa kri in so se usta razprla v poslednji izdih. Vrnila se je sama, vdova. Z beležkami, ki jih je zapisovala, da je preživela, in jih piše še naprej, da ohranja kondicijo pogovarjanja s samo seboj.

Privlačna usodnost: subjekt in tragedija

Krištof Jacek Kozak

Knjižnica MGL (139)

2004

V pričujoči knjigi avtor na podlagi filozofske perspektive izpodbija predpostavko o smrti tragedije ter ilustrira preživetje te zvrsti v sodobnih gledaliških oblikah tragedije.

Gledališče "u fris"

Aleks Sierz

Knjižnica MGL (138)

2004

Ta knjiga je osebna in polemična zgodovina britanskega gledališča v devetdesetih letih, desetletju vznemirljivega novega pisanja, kakršnega ne pomnimo že vse od burnih časov, ki jih je leta 1956 zanetil John Osborne z dramo Ozri se v gnevu.

Igra v igri

Barbara Orel

Knjižnica MGL (136)

2003

Izvirna slovenska dela, ki se ukvarjajo s teorijo drame, ne izhajajo prav pogosto. In zakaj so pravzaprav potrebna, zakaj ne zadošča npr. Dramaturški vademukum ali pa prevod Szondijeve Teorije moderne drame? Ne samo zato, ker se vse hitreje spreminjajo tako tehnika dramskega pisanja kot tudi uprizoritveni koncepti - saj bi načelno vse to bilo mogoče še zmeraj spremljati z neko temeljno in prilagodljivo dramsko teorijo. Pomembnejši razlog je ta, da v današnjem času teoretski pogled na dramo in gledališče vse bolj sega čez njune ožje strokovne meje in se vključuje v širšo vednost o kulturnih fenomenih moderne družbe. Na ta način postajata drama in gledališče ne samo predmet raziskave, temveč istočasno tudi orodje, metoda za preiskovanje fenomenov sodobnega življenja.

Kako do knjig?

Dosedanje izdaje Knjižnice MGL, ki niso označene kot razprodane, lahko kupite pri blagajni MGL v Gledališki pasaži, ki je odprta vsak delavnik od 12. do 18. ure in uro pred predstavo (Telefon +386 (0)1 2510 852blagajna@mgl.si), novejši naslovi pa so vam na voljo tudi v spletni knjigarni Buča.