Neznanec

Psihološka drama An Inspector Calls avtorja Johna Boyntona Priestleyja, napisana sredi preteklega stoletja, je bila kot ena prvih uprizoritev našega gledališča pod naslovom Inšpektor na obisku premierno uprizorjena pred sedemdesetimi leti. Zaradi vsebinske aktualnosti je igra v zadnjih letih po vsem svetu deležna povečanega zanimanja ter filmskih in televizijskih priredb. Kultno odrsko interpretacijo režiserja Stephena Daldryja s Kennethom Cranhamom v glavni vlogi pa na odru londonskega Nacionalnega gledališča neprekinjeno igrajo že skoraj četrt stoletja.

Uprizoritev Neznanec je nastala kot priredba igre Johna Boyntona Priestleyja iz leta 1945 Inšpektor na obisku (An Inspector Calls). Gre za psihološko-socialno komorno dramo, ki poteka leta 1912 v domačnem udobju obednice v izmišljenem britanskem industrijskem mestu med člani uspešne, podjetne, na videz složne in srečne meščanske družine. Razkošno večerjo, po kateri ljudje, kakršni drug drugega označujejo z »a decent chap«, »a nice girl« ali »a good sport«, portovec ne samo konzumirajo, marveč ga tudi tematizirajo, zmoti prihod policijskega inšpektorja Goola. Ta jim začne zastavljati vprašanja o neki Evi Smith, ki je storila samomor in s katero so bili, kot se izkaže, vsi navzoči tako ali drugače povezani. Natančneje, ugotovljeno je, da je vsak izmed članov družine pripomogel k njenemu obupu, prilil svojo merico v steklenico belila, ki ga je ona več kot očitno spila namenoma.

Barbara Hieng Samobor je priredbo Neznanec postavila v današnjo Ljubljano in z nekaj posegi opozorila na aktualnost Priestleyjeve igre. Namesto britanskega meščanstva z začetka 20. stoletja imamo družino novodobnih tajkunov, posttranzicijskih nouveaux riches, ki so pravzaprav le poslabšana mutatis mutandis različica izvirne zasedbe. Poslabšana zaradi dejstva, da je od časa, v katerega je postavljen Inšpektor na obisku, preteklo več kot stoletje, in vendar večina stvari ostaja nespremenjena, celo oziroma ravno na področju odnosov med spoloma. In če Priestleyjeva igra prikazuje degeneriranost razslojene, pohlepne in razčlovečene edvardijanske družbe, priredba Barbare Hieng Samobor pokaže, da je čisto vseeno, po katerem kralju, diktatorju ali pač družabnem omrežju se ta družba imenuje in v katerem gospodarskem sektorju se udejstvuje.

Priredba gledališke igre je poslovenjena in aktualizirana verzija besedila o družbenih neenakostih z elementi spolnega in generacijskega konflikta, ki so danes na drugačen način še vedno, nekateri (generacijski konflikt!) pa mogoče še bolj boleči. Čeprav zaradi skrivnostne in žanrsko ne povsem ulovljive narave naslovnega lika (Inšpektor Goole) popolnoma realistično branje tega besedila skoraj ni mogoče, v aktualni priredbi, po temi in likih, ki jo naseljujejo, vidimo veliko zelo sodobnega sveta, zlasti pa mnogo potencialnih referenc na Netflix in HBO, predvsem na seriji v produkciji HBO, kot sta Nasledstvo (Succession) in Beli lotos (The White Lotus), po žanru bolj ali manj obe satiri.