Frankenstein

Mladi znanstvenik Victor Frankenstein želi ustvariti umetnega človeka, bitje, ki bi kljubovalo zakonom narave, rojstva in smrti. Vendar pa ustvari stvor, nasilno pošast, ki ubija Victorjeve bližnje. Kljub temu je pošast trpeče in čuteče bitje, ki hlepi po družici, pri svojem stvarniku pa išče podporo in odgovornost. Victorja sicer ne umori, mu pa s svojim ravnanjem prizadene neznosne psihične bolečine.

Okoliščine, v katerih je nastal roman Frankenstein, so skoraj tako znane kot zgodba sama: tedaj devetnajstletna Mary Godwin, Percy Bysshe Shelley in lord George Noel Gordon Byron so leta 1816 preživljali poletne počitnice ob Ženevskem jezeru in si deževne popoldneve krajšali s pripovedovanjem zgodb. Mary Godwin je takrat postavila osnovna izhodišča svoje znamenite knjige Frankenstein ali Moderni Prometej.

Dramatizacija Žanine Mirčevske ohranja večino postavk slavne zgodbe, istočasno pa se odreče določenim romantičnim okoliščinam. Tako doseže večjo prepoznavnost osnovnih motivov in vprašanj, kot so npr. osebna odgovornost, ljubezen, sočutje, pravica do maščevanja …

Primož Jesenko v kolumni v gledališkem listu o Frankensteinu Žanine Mirčevske

Osnovna matrica bivanja, v katerega je vpet Frankenstein Žanine Mirčevske, je samohodništvo. Mirčevska razkrinkava in presprašuje družbene vzorce sredi aktualnemodernosti, skozi prikaz vrednostnega sistemapomožnega osebja in skozi prikaz odnosov na institutuza biomedicinske raziskave sploh. Eksistencialnasamost tega individuuma, čigar možnost srečanja ssvetom vselej zdrkne v nemožnost, omogoča etično izkustvo. Tudi ta Frankenstein preverja temeljne značilnosti človečnosti v sodobni civilizaciji.