Gola

Če verjamemo ljudskemu reku, da je v ljubezni vse dovoljeno, potem dopuščamo tudi izkoriščanje, posesivnost, izsiljevanje, tekmovanje – vse v imenu ljubezni. Dopuščamo in počnemo vse samo zato, da ne bi ostali sami. Kajti samota je odurna.

Kratka vsebina

V gledališki igri Gola je v en prostor, v vročino, ki je neznosna, ujet nekonvencionalni ljubezenski par: ona – Patricija, 47 let (Nataša Barbara Gračner), in on – Lev, 25 let (Jernej Gašperin). Starostna razlika ni povsem opazna, saj je Patricija videti vsaj deset let mlajša. Kljub temu je nenehna seksualna napetost med protagonistoma prežeta z globoko praznino, strahom pred osamljenostjo, izgubo, bolečino. Zato Patricija vedno znova potrebuje zagotovila. Na njena stalna vprašanja Lev odgovarja, da jo ljubi in da razlika v letih ni pomembna – čeprav ga ona ljubi bolj (kot večkrat pove), čeprav mu ona namenja ljubezenske izjave, ga obožuje, skoraj malikuje. Znotraj butične odslikave medčloveških odnosov se ustvari dimenzija, ki ni realistična, in v njej erotika, ki je tujska. Ustvari se svojstven univerzum, kljub temu da se čuti svet od zunaj.

Ob začetku vaj, maja 2013, so se po hodnikih Mestnega gledališča ljubljanskega razširile kratice: WTF? NBG v MGL? Seveda so s tem kolegi igralci v šali pozdravili gostovanje prvakinje ljubljanske Drame Nataše Barbare Gračner v svoji hiši. Nataša Barbara Gračner je bilo prvo ime, ki se je režiserju Alenu Jelnu in dramaturginji Špeli Kravogel prikazalo ob branju obravnavanega gledališkega teksta. Njena karizmatičnost, milina in profesionalnost so jo postavili kot eno in edino Patricijo v tem prostoru in času. Pridružil se ji je Jernej Gašperin, najmlajša pridobitev ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, ki za seboj še nima velikih vlog, uživa pa zaupanje in podporo marsikaterega gledališčnika, med drugim tudi umetniške direktorice Barbare Hieng Samobor.

Gola tako ne bo le krstna uprizoritev ljubezenske psihološke drame, bo »krst« Jerneja v veliki vlogi in »krst« Nataše Barbare v MGL. Celoto dopolnjujejo mladi ustvarjalci vizualne podobe predstave: scenografki Tina Mohorović in Adriana Furlan ter kostumograf Andrej Vrhovnik, ki so slušatelji podiplomskega študija na AGRFT in ki jih je k sodelovanju povabilo ŠKUC gledališče. S tem omenjeno gledališče sledi svoji usmeritvi, tj. vključevanju mladih v profesionalne projekte.

VIKTORIJA RANGELOVA, avtorica

Makedonska avtorica Viktorija Rangelova je diplomirana dramaturginja, ki je svojo profesionalno pot začela kot asistentka za makedonsko dramo in gledališče na Fakulteti za dramske umetnosti v Skopju. Kasneje je kot t. i. script reader oziroma script doctor sodelovala s Filmskim fondom Republike Makedonije in postala podpredsednica ITI Makedonije. Je avtorica več dramskih tekstov (Razgoleni (Gola), Slippery people, Fotografii, Taksi 49, Mesto kade sum) in otroških dramskih tekstov (Mala magučna prikazna in Dedo Mraz vo rozovo). Prav tako je avtorica scenarija kratkega animiranega filma Oblici, ki je prejemnik posebne nagrade žirije na Balkan Box Festivalu (Berlin, 2004). Piše teoretične tekste in eseje ter urejuje monografije s področja gledališke umetnosti. Živi in dela v Skopju.

Koproducent ŠKUC GLEDALIŠČE