Ko je otrok bil otrok

Naslov najnovejše igre sodobnega hrvaškega dramatika Ivorja Martinića je začetni verz Pesmi o otroštvu Petra Handkeja, ki jo poznamo iz znamenitega filma Nebo nad Berlinom (1987) režiserja Wima Wendersa.

Avtor sledi tematiki hrepenenja ljudi in angelov, vendar jo nadgrajuje in prilagaja novim razsežnostim sodobnega sveta.

Ko je otrok bil otrok je zgodba o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. To je zgodba o krhkosti in minljivosti človeškega življenja, poetična pripoved o bogastvu in bedi bivanja. Na odru gledamo skupino igralcev, ki pripravljajo gledališko predstavo, toda nič ni tako, kot se zdi. Avtor nas ne prepušča odrski iluziji. Le kakšno gledališče je to? Ali igralci igrajo igralce, ki igrajo svoje vloge, ali samo mislijo, da jih igrajo, v resnici pa je čakanje na nastop življenje sámo in smo to kar mi vsi, ki igramo sami sebe? Vse to se sprašujemo, ko gledamo Marion, Damiela in Kasiela, Starejšo igralko, Starejšega igralca in Vnukinjo, kako se ves čas na nekaj pripravljajo, vsi v pričakovanju, da se bo nekaj zgodilo, pa se potem ne zgodi ali pa se je že zgodilo, ne da bi oni to sploh opazili. Življenje pa se ne meni za vse to, teče po svoji strugi in se ne pusti motiti, prinaša dobro in zlo ter nas odnaša košček za koščkom. Martinić z izjemno senzibilnostjo tke kot sanje rahlo čipko iz človekovih čustev, bolečine, stisk in hrepenenj, poigrava se z angeli, ki so, niso ali smo, ozira pa se tudi v zgodovino in se dotakne vprašanj širše družbene stvarnosti, problemov današnje Evrope in predvsem mladih v sodobnem času.

Ivorja Martinića smo v MGL že spoznali, ko smo pred nekaj leti v režiji Dušana Jovanovića uprizorili njegovo igro Drama o Mirjani in tistih okrog nje. Izjemno uspešna in večkrat nagrajena je tudi njegova igra Moj sin samo malo počasneje hodi, krstno uprizorjena leta 2011 v Zagrebškem gledališču mladih v režiji Janusza Kice. Igro Ko je otrok bil otrok je avtor napisal posebej za MGL.

O režiserki

Yulia Roschina se je rodila leta 1982 v Moskvi, leta 1990 pa se je preselila v Slovenijo. Leta 2005 se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, smer gledališka in radijska režija, in študij zaključila leta 2009. Posveča se režiji gledaliških predstav za otroke različnih žanrov, režiji avtorskih projektov, režiji oper in predstav za odrasle. Med njenimi režijami velja omeniti gledališke predstave, kot so Deklica za ogledalom Dima Zupana (Gledališče Koper, oktober 2009), avtorski projekt Vse Fedrine ljubezni (po predlogi romana Žaluzija Alaina Robbe-Grilleta, Gledališče Glej, december 2010), Ribica (in) Meena (Gledališče Koper, september 2011), avtorski plesno-gledališki projekt Sva.En.Sam (po literarni predlogi Dialog v vrtu palače Fernanda Pessoe, Plesni Teater Ljubljana, oktober 2011) ter lutkovna predstava Bezgova pravljica v dramatizaciji Eve Kraševec (priredba pravljice Bezgova mamka Hansa Christiana Andersena, Lutkovno gledališče Ljubljana, februar 2013). V sodelovanju s  Slovenskim komornim glasbenim gledališčem je režirala operni enodejanki Težave na Tahitiju Leonarda Bernsteina in Telefon Giana Carla Menottija (Cankarjev dom, december 2012), komorno opero Ogoljufani sodnik Christopha Willibalda Glucka (Cankarjev dom, september 2012), opero za otroke Rdeča kapica Césarja Cuija (Cankarjev dom, september 2013) in komično opero La Cecchina ali Nikogaršnja hči Niccola Piccinnija (Cankarjev dom, januar 2014). Prav tako je režirala opero Granatno jabolko Tomaža Sveteta (SNG Maribor, oktober 2013). Kot asistentka režije je sodelovala pri projektih, kot so gledališka predstava Žabe (režija Jernej Lorenci, Gledališče Ptuj, marec 2010), lutkovna predstava Romeo in Julija (režija Jaka Ivanc, Lutkovno gledališče Ljubljana, maj 2011) in film Razredni sovražnik (režiser Rok Biček, produkcija Triglav film, 2012). Nastopila je tudi v diplomski predstavi Bolezen mladosti režiserja Matjaža Fariča (Cankarjev dom, januar 2010) ter v predstavi Ribica (in) Meena. Vodila je gledališke delavnice za dijake v idrijski Gimnaziji Jurija Vege (2008/2009) ter gledališke delavnice za odrasle v Gledališču Koper (od sezone 2009/2010 do 2012/2013).