Ljubimo in nič ne vemo

Hannah (Ana Dolinar Horvat) in Sebastian (Matej Puc) se predstavljata kot prijatelja, čeprav sta v partnerski zvezi; nekoliko nenavadno, saj hkrati načrtujeta otroka.

Pri tem prvem paru je Moritz Rinke dal veliko veljavo ženskemu liku: ona je tista, ki oba finančno preskrbuje, se pravi, da »nosi hlače«, medtem ko Sebastian dela na svobodi. Z nekim drugim parom, Romanom (Gaber K. Trseglav) in Magdaleno (Tjaša Železnik), sta sklenila pogodbo o medsebojni zamenjavi stanovanja. Ko se srečajo, se spogledujejo in tako se pridih komedije potencira. Tudi pri drugem paru ima glavno besedo žena, čeprav to na prvi pogled ni opazno, saj se prepušča moževim »navodilom«; tako se izogne posledicam zlomljenega moškega ega. Njihovo nevsakdanje srečanje ob menjavi stanovanj je kot srečanje na vesoljski postaji: odvije se nenavadna drama z veliko naključji, ki jih vse na kupu redko srečujemo …

Vstopite v vročico selitve in spoznajte zbegano Hanno, ki bankirje uči zenovskega dihanja, da bodo še učinkovitejši pri uničevanju, kot ji očita njen načitani, toda brezposelni partner Sebastian, sicer posvečen študiju zgodovine človeških kultur. Na vrata njunega stanovanja že nestrpno trkata malodušna veterinarka Magdalena in njen mož Roman, po poklicu inženir računalništva, ki sta ta hip pripotovala iz Švice v Nemčijo, da bi s Hanno in Sebastianom za nekaj mesecev zamenjali stanovanji.

To so poklicni nomadi, ljudje, ki se v pehanju za uspehom selijo od ene poslovne priložnosti do druge. Romanu se nepopisno mudi, saj se mora nujno priklopiti na internet, da bo lahko v živo spremljal izstrelitev komunikacijskega satelita, katerega delček je sestavil sam, Sebastian, ki je bolj človek knjige kot računalnika, pa je pozabil geslo za dostop. Kombi, ki sta ga Roman in Magdalena najela za selitev, je napačno parkiran sredi ulice in čaka, da se Hannah in Sebastian z njim odpeljeta v Švico. V živčni vojni med prinašanjem in odnašanjem ter polnjenjem škatel in praznjenjem kovčkov preskočijo iskre med Magdaleno in Sebastianom, pa tudi Hannah in Roman ne ostaneta ravnodušna drug do drugega. V njihovih begavih izpovedih izvemo, s kom je Hannah prevarala Sebastiana, kako je Magdalena odkrila Romanovo napihljivo lutko, zakaj Sebastian skriva, da je neploden, in zakaj Roman še ne ve, da je odpuščen. Med vrtincem prerekanj, zbadanj, nasmehov in posmehov skrivnostno izgine kombi, na prizorišču pa se pojavi nabita pištola. 

Večkrat nagrajeni nemški romanopisec in dramatik Moritz Rinke v svoji najnovejši grenki komediji razgrne vrsto paradoksov sodobnega življenja: kako smo ves čas povezani z drugimi in hkrati neznosno osamljeni, saj nenehno bežimo iz stvarnosti v virtualnost, in čeprav imamo na dlani ves svet, se bojimo dotakniti sočloveka. Avtor torej odpira številne teme, o katerih bi morali razmišljati v razvijajoči se informacijski družbi, hkrati pa svoja zanimanja na nivoju medosebnih odnosov strne v naslednje vprašanje: »Ali lahko dva ostaneta skupaj, če si povesta resnico?«

O avtorju

Moritz Rinke je leta 1967 rojeni nemški dramatik in romanopisec, ki živi in dela v Berlinu. Sprva je pisal kolumne in reportaže za različne nemške časopise, tudi kot prostovoljec, kot urednik berlinskega časopisa Der Tagesspiegel pa je dvakrat prejel ugledno novinarsko nagrado Axel Springer. Kot igralec je debitiral v filmu September, ki je bil prikazan na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. Trenutno dela tudi kot gostujoči profesor dramatike na nemškem inštitutu književnosti v Leipzigu.

Besedilo Ljubimo in nič ne vemo so krstno uprizorili leta 2012 v Schauspielhausu v Frankfurtu, uprizoritev pa velja za najuspešnejšo nemško igro omenjenega leta. Igra je bila na nacionalni in mednarodni ravni uprizorjena več kot tridesetkrat, posneta pa je bila tudi za kinematografe. Sicer pa Rinke velja za enega izmed najboljših dramatikov svoje generacije.

V predstavi je uporabljen odlomek iz filma Georgesa Mélièsa Izlet na luno.