Molière
Žlahtni meščan
Molière se je v znameniti komediji Žlahtni meščan ponorčeval iz omejenega in povzpetniškega gospoda Jourdaina, ki mu v življenju sicer prav nič ne manjka, a se sramuje svojih meščanskih korenin in bi se rad za vsako ceno zrinil med aristokrate.
V zmotnem prepričanju, da si lahko z denarjem čez noč kupi omiko in ugled, gospod Jourdain kmalu postane tarča številnih prisklednikov in prevarantov. Ko Jourdain oznani, da hčerke Lucile ne namerava poročiti z nikomer, ki ne bi bil plemiškega rodu, ga iznajdljivo pripelje do roba norosti njen srčni izbranec Kleant. Preobleče se namreč v sina turškega sultana in s tem zbudi njegovo naklonjenost. Jedka satira se pri Molièru prevesi v obešenjaško burko in nazadnje izzveni v balet, v katerem se pomešajo plesalci različnih nacionalnosti.
O vsebini (povzeto po članku Žanine Mirčevske iz gledališkega lista uprizoritve)
Besedilo Žlahtni meščan je nastalo po naročilu, ki ga je Molière dobil z dvora Ludvika XIV. Naročilo je bilo povezano s temo »turški obred«, ki jo je izbral kralj sam. Naročili so prireditev (komični balet s plesom in petjem), na kateri se bodo kralj in dvorjani zabavali.
Molière se je lotil naročila, a namesto da bi parodiral Turke, je ustvaril meščana Jourdaina in prek njega parodiral dvorne ceremoniale, ki so imeli en sam namen – predstaviti blišč velikega vladarja. To, kar počne Jourdain, da bi pogostil markizo Dorimeno, ni nič drugega kot parodija na ceremoniale, ki jih je izvajalo plemstvo, da bi pokazalo svojo veličino. Molière je napisal besedilo, v katerem prevladujeta balet in petje, tako da se je kralj najverjetneje zabaval in niti posumil ni, da gre tudi za parodijo na njegove ceremoniale. Na prvi pogled besedilo deluje zabavljaško, vendar obravnava teme, ki segajo globlje v problematiko stvarnega in navideznega.
Besedilo med drugim razgali paradoks obreda. Obredi obstajajo zaradi gostitelja in ne zaradi gosta. V besedilu Žlahtni meščan je obred predmet komičnega, ker se za njegovo formo skrivajo neukost, plehkost, nerazgledanost, primitivnost; torej je obred sredstvo, s katerim zapolnimo praznino. Naša življenja so polna obredov. Pomislimo na vse »obrede« (ceremoniale in protokole), ki jih uprizarjamo vsak dan. Želja po dobro izvedenem obredu je absurd, ker obred postane cilj samemu sebi.
Zgodba je zelo preprosta. Meščan Jourdain si želi, da bi ga plemiči sprejeli kot sebi enakega. Iniciacija te želje je verjetno dejstvo, da se je zaljubil v markizo Dorimeno. V svet plemstva si želi vstopiti, da bi se ji približal. Zaljubljen je kot najstnik, ki nima ne poguma ne stila, da bi to izrazil. Njena bližina mu popolnoma zadošča in pripravljen je narediti ali dati vse, da bi dobil priložnost za srečanje in pogovor z njo. Zaradi slepe zaljubljenosti izgubi pamet in iz sebe naredi osla, ki ga drugi izkoriščajo.
Molière je v besedilu pokazal tudi »grdo« plat meščanskega. V dirki za dobiček buržujski sloj ni nič bolj človeški ali pošten. Dobiček je nad vsem in vsak upošteva misel, da »cilj upravičuje sredstva«. Na začetku Jourdain deluje komično, proti koncu pa se njegova komičnost stopnjuje do farsične groteske, ki postane srhljivka o Jourdainovi transformaciji. Posamezniki okrog njega so brezsrčni in niti enega ni, ki bi mu poskušal odpreti oči. Jourdain ne pride do točke prepoznavanja oz. streznitve. Ostane izgubljen v svoji lastni idealni projekciji o sebi kot plemiču. Kljub veliki neumnosti je neskončno simpatičen, ker je v svojem stremuštvu iskren in čist. Stremuštvo je značilnost našega časa in ni dvoma, da se bo v Jourdainovi podobi ali v podobi ostalih, ki ga obkrožajo in izkoriščajo, prepoznal marsikdo od nas …
Nagrade
2018
27. FESTIVAL DNEVI KOMEDIJE, CELJE
Eduard Miler
Žlahtni režiser
Iva Krajnc Bagola
Žlahtna komedijantka
za vlogo Gospe Jourdainove (in za vlogo Hero v mjuziklu Trač G. Tiča in D. Hercega (koprodukcija z Gledališčem Koper))
Matej Puc
Nagrada Prešernovega sklada 2018
za vlogo Doranta (in za vloge Zevsa v Homerjevi Iliadi (koprodukcija s SNG Drama Ljubljana in CD), za vlogo Malcolma v uprizoritvi Dunsinane D. Greiga, za naslovno vlogo v Peeru Gyntu H. Ibsena (koprodukcija s SSG Trst), za vlogo Valeria v Leonceu in Leni G. Büchnerja, za vloge Pierra Kiriloviča Bezuhova, Vojaka in Mrtveca v Vojni in miru L. N. Tolstoja in S. Purcăreteja (koprodukcija s SNG Drama Ljubljana in CD) ter za vlogo Demetrija v avtorskem projektu Sen kresne noči po W. Shakespearu)
Le Bourgeois gentilhomme, 1670
Komedija
Premiera: 20. april 2017
Predstava traja 1 uro in 25 minut in nima odmora.
Ustvarjalci
Prevajalec
Josip Vidmar
Avtorica priredbe in dramaturginja
Žanina Mirčevska
Režiser in avtor zvočne podobe
Eduard Miler
Scenograf
Branko Hojnik
Kostumografka
Jelena Proković
Oblikovalec svetlobe
Andrej Hajdinjak
Lektorica
Barbara Rogelj
Asistentka kostumografke
Neli Štrukelj
Nastopajo
Gospod Jourdain, meščan
Gospa Jourdainova, njegova žena
Lucila, njuna hči
Nikolaja, služkinja
Kleont, Lucilin ljubimec
Koviel, Kleontov prijatelj
Gregor Čušin
Dorant, grof, Dorimenin ljubimec
Dorimena, markiza
Učitelj glasbe
Učenec učitelja glasbe
Mario Dragojević
Osebni trener
Učitelj filozofije
Milan Štefe
Datoteke
- GL Žlahtni meščan (.pdf, 1 MB)
- GL S_Slapšak_Aristokracija: pankrt patriarhata (.pdf, 243 KB)
- GL Ž_Mirčevska_V labirintu utopične vizije o sebi (.pdf, 69 KB)
- GL M_Komel_O meščanskem filistrstvu (.pdf, 71 KB)
- GL R_Plavčak_Molière in žlahtni potrošnik (.pdf, 138 KB)
- GL B_Gselman_O političnosti pojma transformacije (.pdf, 106 KB)
- Težave z aktualizacijo, Dnevnik, 29. 4. 2017 (.pdf, 173 KB)
- Moliere: Žlahtni meščan, Delo, Ocenjujemo, Gledališče, 13. 5. 2017 (.pdf, 473 KB)